Poleg Gospoda nihče drug ne pozna tako dobro mojih napak, spodrsljajev in hib kot jaz. Verjetno obstaja veliko ljudi, ki svojih ne pozna, ker jih ne želijo spoznati. Jaz ne spadam mednje, ker jaz svoje želim poznati. Ne želim jih spoznati, zato da bi se smilil samemu sebi. Želim jih spoznati, da bi lahko prosil Boga, naj mi jih pomaga spremeniti. Ne želim si zakrivati oči pred resnico, želim postajati vse bolj podoben Jezusu Kristusu.
Zakaj želim postati vse bolj podoben njemu? Ali zato, da bi bil on bolj zadovoljen z mano? Ne, on me že tako ali tako ljubi s celim srcem in brezpogojno. Že je umrl zame. Kaj več bi še lahko storil, da bi dokazal svojo ljubezen. Rimljanom 5,8: Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.
Zakaj pa potem želim postati bolj podoben Jezusu? Ali zato, da bi lahko prišel v nebesa? Ne. Njegova smrt za moje grehe kot dar meni in to, da sem ta dar sprejel, sta že poskrbela za to. Ne bi si mogel zaslužiti nebes s tem, da bi bil dovolj dober. Nikoli ne bi mogel biti brez greha – stvari, ki ljudem preprečuje, da bi prišli v nebesa. Toda on je vzel moje grehe in jih opral. To bo storil za vsakogar, ki ga sprejme v svoje srce in sprejme ta dar. Tako mi ni treba zaslužiti poti v nebesa. Jezus mi je to ponudil kot dar in vse, kar sem moral storiti, je bilo, da ta dar prejmem po veri in ga obdržim kot dragocenost. Rimljanom 6,26: Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.
Tako ponovno, zakaj želim vsak dan postajati bolj podoben Jezusu? To si želim, ker v trenutku, ko pred svetom razglasim Jezusa kot svojega Gospoda in Odrešenika, svet vzpostavi neka pričakovanja do mene, če mi je to všeč ali ne. Pričakujejo, da se bom obnašal kot Jezus. Ni jim mar, da oni morda zvenijo in se obnašajo kot hudič. Ker sem jaz rekel, da pripadam Jezusu, želijo videti in slišati, da se vedem kot Jezus. Je to dvolično? Morda, toda takšna je realnost!
Mnogi izmed nas priznamo svoje napake. To je dobro. Kar pa ni dobro, je to, da svoje pomanjkljivosti in napake izkoristimo kot izgovor, zakaj nikoli ne bomo mogli biti kot Jezus. Jezus želi, da se spreminjamo in vsak dan postajamo bolj podobni njemu. On želi naš trud. Ne zato, da bi prispeli v nebesa ali da bi se obnašali samopravično, ampak ker smo živeča slika njega temu svetu. Mi smo Jezus, ki ga oni vidijo (ali ne vidijo). Rimljanom 12,2 nas svari in uči: In nikar se ne prilagajate temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.
Ko predaš svoje življenje Jezusu, ti 2. pismo Korinčanom pravi, da si »nova stvaritev v Kristusu.« V tej vrstici naprej beremo: Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Zato je Jezus uporabil izraz »ponovno rojen«. To je tako, kot bi ponovno začel svoje življenje. Zdaj imaš v sebi Božjega Svetega duha, ki ti pomaga videti Božji načrt za življenje in svet okrog tebe skozi Njegove oči. Sveti duh je tu, da bi ti pomagal spremeniti se in postati bolj kot Jezus.
Ni skrivnost, da imamo pomanjkljivosti, toda imamo božjega Svetega duha, ki nam pomaga postati kot Jezus, da svet lahko vidi Božjo ljubezen skozi nas! To je to, kar nas 2. pismo Korinčanom 3,18 uči, ko pravi: Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha.
Jezus je vedno predstavljal svojega Očeta. Nikoli ga ni napačno predstavljal. Ne izogibajmo se in ne uporabljajmo svojih pomanjkljivosti kot izgovor, da se ne spreminjamo. Njegova volja za nas je, da postanemo bolj kot on in ga predstavljamo na najboljši način, kot lahko!Če imate te kreposti in so vedno večje, vas ne bodo pustile nedejavne in brez sadov za spoznanje našega Gospoda Jezusa Kristusa (2 Peter 1,8).
Vir: cfaith.com