Skip to content

Teddy in mamina zapestnica

Učiteljica 5. razreda, gospa Thompson, je prvi šolski dan stala pred razredom in se  otrokom zlagala. Rekla jim je, da jih bo imela vse enako rada, in da ne bo delala razlik, čeprav je vedela, da to ne bo mogoče. V prvi vrsti je namreč sedel fant po imenu Teddy, za katerega je slišala, da je precej problematičen, poleg tega pa je že na prvi pogled deloval kar zanemarjeno in tudi umival se ni prav pogosto.

Že vnaprej je vedela, da ne bo imela težav s tem, ko mu bo z rdečim svinčnikom prečrtala njegovo delo in vpisala negativno oceno… Na začetku leta je vsak učitelj dobil mapo otroka, kjer so bila napisana mnenja prejšnjih učiteljev. Gospa Thompson je Teddyjevo mapo seveda pogledala zadnjo, ni pa bila pripravljena na presenečenje, ki jo je v njej čakalo.

Učiteljica 1. razreda je o Teddyju napisala: »Teddy je bister in živahen otrok. Je vzoren učenec, do drugih je prijazen in lepo vzgojen… zabavno je biti z njim.«

Učiteljica 2. razreda: »Teddy je odličen učenec, priljubljen med sošolci, toda muči ga mamina huda bolezen in gotovo morajo biti razmere doma zanj zelo težke.«

Učiteljica 3. razreda: »Mamina smrt je Teddyja hudo prizadela. V šoli se sicer trudi po svojih najboljših močeh, toda njegov oče ne kaže zanj veliko zanimanja, kar se bo zelo kmalu začelo kazati tudi pri Teddyju, če se ne bo nekaj spremenilo.«

Učiteljica 4. razreda pa je napisala: »Teddy je nedružaben otrok, odmaknjen in za šolo ne kaže veliko zanimanja. Nima veliko prijateljev in včasih med poukom zaspi.«

Gospa Thompson je zdaj že ugotovila, v čem je problem in postalo jo je sram. Še slabše se je počutila, ko so ji pred Božičem učenci v šolo prinesli darila, ki so bila lepo zavita v bleščeč papir, vsa, razen Teddyjevega. Njegovo darilo je bilo nerodno zavito v papirnato nakupovalno vrečko. Učiteljica ga je z bolečino odprla in nekaj otrok se je začelo posmehovati, ko je iz papirja odvila zapestnico, ki ji je manjkalo nekaj okrasnih kamenčkov in pol prazno stekleničko parfuma.

Utišala jih je s tem, ko se je zahvalila za zapestnico, si jo nadela in se popršila s parfumom. Teddy je po pouku pristopil k učiteljici in ji po tihem rekel: »Gospa Thompson, danes pa ste dišali, kot je zadnji Božič dišala moja mami!«

Jokala je še eno uro po tem, ko so že vsi odšli. Tistega dne je nehala učiti branje, pisanje, računanje.  Začela je učiti otroke. Posebno pozornost je odslej namenjala prav Teddyju in že zelo kmalu je opazila, da je njegov um nekako oživel. Bolj kot ga je spodbujala, hitreje se je odzival. Do konca šolskega leta je bil Teddy med najbolj bistrimi učenci v razredu in kljub njeni laži, da bo imela vse otroke enako rada, je bil Teddy med njenimi ‘ljubljenčki’.

Leto zatem je pod vrati našla Teddyjevo pismo, v katerem ji je napisal, da je bila ona še vedno med njegovimi najboljšimi učitelji, kar jih je imel.

Šest let je minilo, ko je spet dobila njegovo pismo. Pisal ji je, da je končal srednjo šolo kot tretji najboljši dijak v razredu, in da je ona še vedno njegova najboljša učiteljica.

Čez štiri leta ji je ponovno pisal o tem,  da je bilo življenje zanj težko, toda kljub temu je nadaljeval s šolanjem in končal študij kot najboljši študent. In še vedno je bila ona njegova najboljša učiteljica.

Spet so minila štiri leta preden je dobila novo pismo od Teddyja. Tokrat ji je pisal o tem, da se je po diplomi odločil, da gre naprej študirat. Še vedno je imela prvo mesto med vsemi njegovimi učitelji. Njegov podpis je bil zdaj nekoliko daljši, podpisal se je Theodore F. Stoddard, dr. med.

Toda zgodba se tukaj ne konča. Istega leta spomladi je dobila še eno njegovo pismo. Teddy je sporočil, da se bo poročil. Ker mu je pred nekaj leti umrl oče, je želel, da gospa Thompson na poroki zasede mesto, ki običajno pripade ženinovi mami. Seveda je z veseljem prišla. Nadela si je tisto zapestnico z manjkajočimi kamenčki in se odišavila s parfumom, ki je Teddyja spominjal na zadnji Božič, ki ga je preživel skupaj s svojo mamo.

Ko sta se po tolikih letih ponovno srečala, sta se objela in ji je dr. Theodore Stoddard zašepetal v uho: »Hvala vam, gospa Thompson, ker ste verjeli vame. Iskrena hvala vam, ker sem se zaradi vas počutil pomembnega in ker ste mi pokazali, da lahko naredim nekaj drugače in uspem.«

Gospa Thompson mu je s solzami v očeh v odgovor zašepetala. »Teddy, tako zelo se motiš. Ti si bil tisti, ki me je naučil, da lahko naredim nekaj drugače. Dokler te nisem spoznala, nisem znala učiti.«

Gospa Thompson je Teddyja spodbudila k ponovnemu popolnemu življenjskemu uspehu. Zavedala se je, da ta uspeh ni bil samo od nje, ampak jo je ob njenem delu vodila mogočna Božja roka, kakor je Jezus Kristus Petra – z omajano vero ob hoji po vodi, in ob zavrnitvi Kristusovega preroštva o križanju in vstajenju ter ob trikratni zatajitvi, da pozna svojega Gospoda – povzdignil v apostola, ki je pomagal ustanoviti zgodnjo cerkev.

Če vam je danes kakšen neuspeh vzel pogum, se spomnite, da ga lahko Jezus uporabi, da bi vas poučil in vodil v vašem osebnem ter duhovnem življenju in služenju v izgradnji Božjega kraljestva.

Elizabeth Silance Ballard

BOG BO SKRBEL ZA TE

V temnih trenutkih se nič ne boj, Bog bo skrbel za te.
Skril te v ljubeči objem bo svoj. On bo skrbel za te.

Bog bo skrbel za te, ves dan, vso noč daje pomoč.
Breme preloži nanj, On ti je vselej v bran.

Kadar poidejo vse moči, Bog bo skrbel za te.
Kadar zaide korak s poti, On bo skrbel za te.

Kar potrebuješ, On dal ti bo. Bog bo skrbel za te.
Prošnje nikdar ti odbil ne bo, On bo skrbel za te.

Ko se spopadeš s skušnjami, Bog bo skrbel za te.
Raje se vedno le nanj opri, On bo skrbel za te.

Vir: Siontruba, 2012.

Sorodni prispevki

MS-logo-2017 w-02

BOGOSLUŽJA

Vsako nedeljo ob 9. uri.
Dobrodošli!

URNIK BOGOSLUŽIJ

NASLOV

Ciril Metodova ul. 1a
9000 Murska Sobota

Back To Top
Search
X