Večino življenja sem živela s predpostavko, da je Bog jezen name. Čeprav tega nisem nikoli odkrito povedala, sem bila v najglobljem delu svoje duše prepričana, da sem bila zaradi Božje svetosti avtomatično odvratna v njegovih očeh.
Na srečo sem pred nekaj leti izvedela, da so bile moje domneve napačne. Bog me je vedno ljubil (Rimljanom 5,8). Njegova ljubezen do mene ne bo nikoli prenehala (Žalostinke 3,22-23).
Potem sem dobila prvega otroka in moje razumevanje Božje ljubezni se je spet spremenilo. Prvič sem razumela Božjo ljubezen do mene – ne kot pravičnega in vsemogočnega Stvarnika – temveč kot čudovitega očeta.
Biti starš mi je omogočilo, da bolje razumem, kako zelo Bog ljubi svoje otroke in kako daleč je pripravljen iti, da bi preživel čas z nami.
Moji otroci so nepopolni. Delajo napake – tako namerno kot po naključju – in poškodujejo sebe in druge. Lažejo; prepirajo se. Ustvarjajo nemogoče zmešnjave. Vendar nobena od teh stvari mi ne vzame niti najmanjše mere moje ljubezni do njih.
Sveto pismo nam pravi, da nas Bog kljub vsej ljubezni, ki jo imamo do svojih otrok, ljubi neizmerno bolj (Jakob 1,17). Biti starš mi je omogočilo, da bolje razumem, kako zelo Bog ljubi svoje otroke in kako daleč je pripravljen iti, da bi preživel čas z nami (Luka 15,18-24).
Štirje načini, kako preživeti čas z Očetom, ki te ljubi
1. Branje Besede
Moji otroci imajo radi, ko jim z možem pripovedujeva zgodbe. Ne glede na to, ali beremo knjige ali pripovedujemo delček svoje osebne ali družinske zgodovine, zgodbe, ki jih pripovedujemo, so pomembne za naše otroke, saj pokažejo, kdo smo in kaj nam je pomembno. Hkrati smo navdušeni, da lahko preživimo poseben čas z našimi otroki.
Enako je, ko beremo Božjo besedo. Bog nam govori po njej in tako izvemo več o tem, kdo je in kaj je njemu pomembno. In tako kot ljubeči starši cenijo čas, ki ga porabijo za branje svojim otrokom, Bog ima rad, ko pridemo k njemu in ga prosimo, naj nam pove zgodbo.
2. Molitev
Ko sem bila otrok, je bil moj najljubši del dneva pot iz šole domov. Živeli smo nedaleč stran, zato je mama peš hodila v šolo po mene in sestro. Vso pot domov smo se pogovarjale o našem dnevu. Govorile smo o zabavnih stvareh, ki smo jih počeli v razredu, in o igrah, ki smo se jih igrali med odmorom. Pogovarjale bi se o težkih trenutkih našega dneva – ko se je kdo norčeval iz naju ali ko sva naredili nekaj sramotnega. Naša mama naju je pozorno poslušala, včasih delila delčke modrosti ali se preprosto nasmehnila, ko smo hodili.
Tako kot je moja mama rada slišala od naju o tem, kaj se dogaja in kako sva se zaradi tega počutili, Bog ima rad, ko se pogovarjamo z njim. Molitev je najboljši način, da Bogu povemo, kaj se dogaja, da mu povemo, kako se počutimo in pri čem potrebujemo njegovo pomoč. Včasih nam bo odgovoril nazaj in delil nekaj svoje modrosti. Včasih se bo samo nasmehnil, ko bo slišal, da delimo svoje srce z njim.
3. Počitek
Ste že kdaj videli otroka, ki je utrujen, a si tega ne more priznati? Za naše otroke se zdi, da je najboljša stvar v tem scenariju, da jih dvignemo, vzamemo v naročje in zazibamo, da zaspijo. Za naše otroke je nekaj tolažilnega, ko jih drži starš, ki jih ima rad in je tam, da jih varuje in jim pomaga počivati.
Ali ste vedeli, da tudi Bog želi, da počivamo? Zlahka je pasti na laž, da Bog od nas pričakuje, da nenehno delamo. Ampak to ni res! Bog tudi želi, da se mu približamo v pričakovanju počitka in poživitve (Psalm 23,2-3). Ko si vzamemo čas, da ga preživimo z Bogom, namesto da nekaj odkljukamo na svojem seznamu opravkov, nam On daje počitek (Matej 11,28-30).
4. Čaščenje
Moja hči se je pred kratkim začela zanimati za ples. Kadarkoli sliši pesem, še posebej tisto, ki jo pozna, poskoči, poišče nekaj prostega prostora in se začne premikati. Ne morem si pomagati, da se ne bi nasmejala – in skoraj vedno skočim takoj zraven – ker sta njeno veselje in energija nalezljiva.
Občasno sem ganjena do solz, ko moja hči to počne ob pesmi slavljenja. Medtem ko jemo, čistimo ali sestavljamo sestavljanko, se v ozadju predvaja seznam pesmi in vsake toliko se oglasila kakšna pesem slavljenja, ki jo pozna moja hčerka. Pleše enako sladko in poje vse besede, ki jih pozna. V teh trenutkih razumem delček tega, kako se mora Bog počutiti, ko ga častimo.
Čeprav vsi častimo drugače, se lahko vsi strinjamo, da je čaščenje več kot petje pesmi, ki jih slišimo na krščanskem radiu ali v cerkvi. Čaščenje je življenjski slog. To je to, ko dovolimo, da vse naše življenje in včasih celotno telo razglasi, da je Bog velik, močan in mogočen ter svet in popolnoma ljubeč do nas, njegove otroke (Rimljanom 12,1). Obstaja veliko načinov za čaščenje Boga, vendar vsi osredotočajo naše srce na njegovo dobroto in mu prinašajo neizmerno veselje.
Vir: newspring.cc
