Kot uslužbenec na nižji ravni, ki opravljam vsakdanja opravila, kako naj najdem smisel in namen v svojem delu?
“Je to res pomembno?”
Najstnik v restavraciji s hitro prehrano se sprašuje o tem, medtem ko dostavlja še en hamburger. O tem razmišlja starš malčka, medtem ko že četrtič ta dan briše kuhinjski pult. Isto se sprašuje receptorka, medtem ko posreduje klice tistim na bolj uglednih položajih v stavbi.
Vsak želi videti namen v delu, ki ga opravlja. Zato si vodje prizadevajo zagotoviti, da vsak član ekipe razume, kako njihovo delo prispeva k večjim pobudam. Kot kristjani hrepenimo po več kot le po zdravem bistvu. Želimo življenje, ki je všeč Bogu in pospešuje kraljestvo. Ko torej menimo, da je naše delo običajno ali nepomembno, si zastavimo vprašanje:
“Je to res pomembno?”
Morda najbolj ne potrebujemo opomina, da je naše delo pomembno, ampak potrebujemo opomin, da je Božje delo pomembno. In On nas je povabil k svojemu delu (Efež. 2,10). Ne glede na naše razmere od ponedeljka do petka, če sodelujemo pri Božjem delu, smo lahko pozorni tako na laži sveta kot na resnico Božjih poti.
Posvetne laži o delu
Velik del našega nezadovoljstva z vsakodnevnimi opravili izhaja iz sporočil, ki jih prejemamo iz naše kulture. Pomembno je, da obvarujemo svoja srca pred več pogostimi pokvarjenostmi.
Individualizem
Naša kultura slavi in spodbuja individualizem. Rečeno nam je, naj lovimo in ustvarjamo svojo srečo, sledimo svojemu srcu in najdemo sebe. Seveda nas to pripelje do tega, da si pri delu prizadevamo za globlji pomen zase – izbiramo najboljše naloge, obsedeni smo s povišicami ali, če delamo doma, da sebe prikazujemo kot popolne na družbenih medijih. To pogosto počnemo na račun služenja ljudem okrog nas in uživanja v smislu in namenu, ki nam ga daje naš Oče. On je tisti, ki ga je vredno promovirati, slaviti in poveličevati.
Nezadovoljstvo
Ko lovimo materialne dobrine ali zemeljske nagrade, nismo nikoli zadovoljni. To je razlog, zakaj imate lahko šestmestni dohodek in pisarno v kotu, pa se še vedno počutite razočarani in brez smisla. Namesto tega nas Bog vabi, naj počivamo v njegovi oskrbi in živimo mirno življenje (1 Tes 4,11). Ko to počnemo, nam On daje mir, ki traja tudi pri pomivanju posode, sprejemanju naročil hitre hrane ali odlaganju knjižničnih knjig.
Odvračanje pozornosti
Kar se začne kot močna delovna etika, se lahko spremeni v obsedenost z iskanjem smisla in varnosti skozi delo. Naša kultura nam govori, da nam bo to, da bomo sledili smislu in bolje organizirali svoj čas, omogočilo nadzor in usmerjanje lastnega življenja. Slišimo, da je biti nepogrešljiv način, kako pridemo do napredovanja. Dobre stvari lahko postanejo idoli in lahko postanemo tako zaposleni z vodenjem lastnega življenja, da nimamo časa ali želje poslušati Boga in se mu podrediti.
Skladnost
Želja po ujemanju z našimi sodelavci pomeni, da pogosto cenimo to, kar počnejo. Ko se pritožujejo nad šefom, zamujajo ali delo opravljajo polovičarsko, razvrednotijo delo. Zaradi tega se lahko tudi mi sprašujemo, ali moramo priti pravočasno ali srčno delati kot za Gospoda (Kol 3,23).
Svetopisemska resnica o delu
Svet običajno ceni naše delo na podlagi moči, prestiža ali dohodka. To niso enaki kvalifikatorji, ki jih uporablja Bog.
Ko preiskujemo Sveto pismo, vidimo:
Bog dela.
Že od začetka Bog dela in uživa v svojem delu ter ga imenuje »dobro«. Opravlja najrazličnejše naloge, od majhnih (oblikuje klopov dihalni sistem) do velikih (pošlje svojega Sina na svet, da reši človeštvo). Nekatere svoje naloge opravi enkrat, vidimo pa, da mnoge – od menjave letnih časov do zbujanja človeških src – ponavlja znova in znova.
Bog je že od začetka načrtoval, da bo človek trdo delal.
Že pred padcem je Bog dal človeku navodilo za delo (1 Mz 1,28; 2,15). Delamo zato, da v kaotičen svet vnesemo red, poskrbimo za svoje družine (1 Tim 5,8), podpremo delo cerkve (2 Kor 9,7) in poskrbimo za tiste v stiski (Preg. 22,9). Vse te stvari lahko opravljamo v nadstropju direktorja, v pisarni zaposlenega srednjega nivoja ali kot zaposleni v skladišču.
Bog načrtuje, da bo človek delal v prihodnosti.
Ko se Jezus vrne, bo delo, ki ga zdaj opravljamo, prikazano, ocenjeno in prečiščeno (2 Pet. 3:10-13). Kaj to pomeni za naše shranjevanje na policah, varstvo otrok ali puljenje plevela? Peter nam pravi, naj živimo v »svetosti in pobožnosti« (v. 11), kar bi lahko izgledalo tako, kot da molite za svoje sodelavce, spoštujete svojega vodjo, prihajate pravočasno, marljivo delate in ste prijazni do ljudi okoli sebe. Tistim, ki so zvesti v malem, bo Jezus rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik,« in jih postavil nad veliko (Mt 25,23).
Bog gleda drugače kot človek.
Ko je Samuel videl Davidovega starejšega brata Eliaba, je bil prepričan, da bo ta visok in čeden moški naslednji voditelj Izraela. Bog pa je izbral najmanjšega in najmlajšega sina. »Človek gleda na zunanjost, Gospod pa gleda na srce,« je Bog rekel Samuelu.
Bog danes ni drugačen (Heb 13,8). Še vedno ga bolj skrbijo naša srca kot služba, ki jo imamo, ali imetje, ki ga z njo pridobimo. Naslednjič, ko boste v službi, preglejte svoje srce: ste si vzeli daljši odmor, kot bi si ga morali? Ali ste se polovičarsko podrsali skozi nekatere svoje naloge in pustili več dela za izmeno za vami? Je bilo vaše srce jezno, ker je bil vaš sodelavec počasen? Vsakdanje naloge nam pogosto dajejo bogato priložnost za posvečenje Bogu.
Ko tako sami sebe preverjate, se spomnite, da je vaš glavni smisel ali namen spoznati Boga, uživati v njem in deliti njegovo dobro novico s temačnim svetom.
Nobeden od teh temeljnih namenov krščanskega življenja od nas ne zahteva, da delamo v določenem poklicu, da sedimo na določeni stopnici lestvice podjetja ali da imamo oboževanje in občudovanje drugih.
