Jaz: “Bog, te lahko nekaj vprašam?”
Bog: “Seveda, vedno.”
Jaz: “Obljubi, da se ne boš jezil.”
Bog: “Obljubljam.”
Jaz: “Zakaj si dovolil, da pride na mene toliko stvari?”
Bog: “Kako to misliš?”
Jaz: “Pa, danes sem zaspal?”
Bog: “Da…”
Jaz: “Potreboval sem vso večnost, da mi je vžgal avto!”
Bog: “Da, sem videl…”
Jaz: “Za kosilo sem dobil sendvič, ki ga nisem naročil – pa tako dolgo sem čakal!”
Bog: “In?”
Jaz: “Na poti domov iz službe se mi je v mobitelu spraznila baterija, ravno ko sem imel pomemben klic…”
Bog: “Da, vem.”
Jaz: “In kot da vse to ni bilo dovolj; prišel sem domov in hotel dati noge v moj novi aparat za masažo in sproščanje, pa spet ne dela! Danes gre vse narobe! Zakaj si dovolil, da se mi vse to dogaja?”
Bog: “Če si končal, mi dovoli da ti pojasnim.”
Glej! Danes zjutraj je stal pri tvoji postelji angel smrti in jaz sem poslal enega svojih angelov, da se bojuje z njim za tvoje življenje. V tem času sem te pustil spati.”
Jaz: (Ponižno) “O, kaj res?”
Bog: “Nisem dovolil, da tvoj avto takoj vžge, ker je prav tedaj bil na tvoji poti pijan voznik, ki bi se zaletel vate, če bi se srečal z njim.”
Jaz: (Neprijetno) “Uh…”
Bog: “Oseba ki ti je pripravljala sendvič za kosilo, je bila bolna in nisem hotel, da dobiš še ti ta virus. Vedel sem, da ne smeš izostajati z dela.”
Jaz: (Osramočeno) “Oo…”
Bog: “Tvoj telefon je nehal delati prav takrat, ko se ti je oseba, s katero si govoril, hotela zlagati in te prevarati, zaradi česar bi lahko izgubil zaposlitev.”
Jaz: (Tiho) “Razumem te, Bog.”
Bog: “O, da, tisti tvoj masažni aparat, ki si ga naročil po pošti, je imel tovarniško napako. Nekaj časa bi deloval, potem bi se pokvaril in se vžgal. In ti skupaj z njim. Zato te paket ni čakal, ko si prišel domov.”
Jaz: “O, Bog, oprosti da sem te tako napadel…”
Bog: “Ne bodi žalosten, samo nauči se verovati in mi zaupati… v vsem… v dobrem in slabem!”
Jaz: “Da. Obljubljam, da bom veroval in ti zaupal!”
Bog: “In ne dvomi, saj je moj načrt za vsak tvoj dan vedno boljši od tvojega načrta.”
Jaz: “Ne dvomim. Dovoli mi potem, da se ti zahvalim za vse to, kar se mi je danes zgodilo.”
Bog: “Otrok moj, moje oči te vedno spremljajo, dragocen si mi in želim skrbeti zate. Kakor danes, tako jutri, in vedno…”
Vir: Siontruba, 73/2014
Avtor: Neznan
