Obstaja mnogo stvari, ki jih smatramo kot samoumevne – pomembne med temi so naše misli. Konec koncev so vedno z nami, ampak redko se zaustavimo, da bi pretehtali, ali mislimo prav. Poleg tega, kako naj sploh vemo, kaj je prav? Kaj je merilo za preverjanje misli?
Edini gotov način za preverjanje, če prav razmišljamo, je to, da naše misli kolikor se dá uskladimo z absolutno resnico. In le-to najdemo v Svetem pismu.
Če sprejemamo odločitve na podlagi laži ali napačnega razmišljanja, to vpliva na vsak del naših življenj. Odkar smo rojeni, se naše misli programirajo preko tega, kar doživimo in kar smo poučeni. V vsem tem so zagotovo dobre stvari, vendar smo lahko skozi čas razvili miselne vzorce, ki ovirajo naša življenja, ker niso temeljeni na resnici.
Jezus je rekel: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8,31-32). V nadaljevanju je pojasnil tudi, da »vsak, kdor dela greh, je suženj greha« (8,34). Ker smo ljudje rojeni z grešno naravo, ki je sovražna do Boga, je naš um pokvarjen in izprijen, in to vpliva na vsako področje naših življenj. Našemu lastnemu umovanju ne moremo zaupati. Zato, poglejmo, kaj Sveto pismo pravi o umu.
Najprej, um neverujočih je zatemnjen. To ne pomeni, da osebi primanjkuje inteligenca, ampak da ne more razumeti Božjih stvari, ker te razumemo le duhovno (1. Korinčanom 2,14). Vsi, ki zavračajo resnico o Bogu, ki jo je Bog naredil očitno v njih samih in po vsem svojem stvarstvu, postanejo prazni v svojih mislih in predvidevanjih, četudi trdijo, da so modri (Rimljanom 1,18-22).
Še več, ljudje brez Kristusa nimajo moči nad grehom. Čeprav večina ljudi niso tako slabi, kot bi lahko bili, njihova grešna narava kvari njihove motive, tako da so vsa njihova dobra dela v Božjih očeh kot umazana oblačila. Povrhu vsega pa jih hudič neprestano zapeljuje in prevara s posvetnimi željami in težnjami, za katere nimajo obrambe. Toda, v Jezusu Kristusu je upanje!
Drugič, verniki postanejo nova stvaritev v Kristusu z novim umom (2. Korinčanom 5,17). Ko začnemo verovati v Jezusa, se pokesamo grehov in ga sprejmemo kot Rešitelja in Gospoda, nam je podarjena nova narava, ki se nagiba k Bogu. Nikoli več ne bomo oseba, ki smo bili nekoč, ker sedaj v nas živi Sveti Duh. Čeprav se še naprej borimo z grehom, sedaj imamo moč biti poslušni Bogu, zato se več ne vdajamo našim naravnim težnjam.
Biti novo stvarstvo v Kristusu zadeva tudi naš um (1. Korinčanom 2,15-16). Sedaj lahko razumemo Božje stvari; vendar Bog ne spremeni v trenutku našega načina mišljenja. To je proces, v katerem imamo mi svojo vlogo. Po odrešenju nas še vedno lahko ovirajo napačni vzorci mišljenja, stare navade, posvetni pogledi in pokvarjen karakter, toda Bog je priskrbel, kar potrebujemo za transformacijo – Njegovo Besedo. Ko nadaljujemo svojo pot po Božji besedi, kakor je rekel Jezus, takrat bomo spoznali resnico in bomo svobodni od napačnega mišljenja, kot tudi od grešnega obnašanja.
Tretjič, brez obnovljenega uma bo kristjan razmišljal kakor svet. Nekateri verniki so izmučeni zaradi svojega truda, da bi premagali greh. Problem je v tem, da delajo na zunanjih stvareh, niso pa naslovili notranji problem – svoje mišljenje. Edini način, da premagamo uničujoče vzorce razmišljanja in prevare je mišljenje po Božji besedi.
Rimljanom 12,2 pravi: »In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, …« Kristus nas kliče, naj prenehamo privzemati vrednote, filozofije in ideje sveta okrog nas in kulture, ker Bog dela v našem življenju, da bi nas naredil podobne sebi. In vse to se začne v našem umu (Rimljanom 8,29).
Vsakokrat, ko bereš Sveto pismo, Bog ponovno programira tvoj um z resnico, da si lahko svoboden od starih vzorcev mišljenja in začneš misliti prav. Rezultat je življenje, ki je izpolnjeno z zaupanjem v Gospoda in z zmago nad grehom.
Ukvarjanje s Svetim pismom je osebna nujnost. Hkrati je to ključna funkcija cerkve. Ne samo, da morajo pastorji zvesto poučevati Božjo besedo (2. Timotej 2,15), ampak verniki morajo opominjati drug drugega o njeni koristni vsebini: »Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu.« (Kološanom 3,16). Ko shranjuješ v svojem srcu Božjo besedo in jo govoriš v življenja drugih, je možna mogočna transformacija.
Če se boš vztrajno ukvarjal s Svetim pismom, boš odkril ne samo, da te osvobodi, temveč prinaša užitek tvoji duši, modrost tvojemu umu in blagoslov tistim, s katerimi jo boš delil.
Vir: Charles F. Stanley, intouch.org
