Ko se soočamo s krizami, je učinkovit način molitve t.i. “molitveno zatočišče”, kjer se lahko fizično, miselno in duhovno ločimo od stresa, strahu ali negotovosti. V takem skrivališču lahko najdemo zaščito in pomoč, ne glede na to, ali gre za mentalno, fizično ali čustveno krizo, kronično bolezen, ločitev, zlomljeno srce, izgubo ljubljene osebe, družinske probleme, finančno stisko ali probleme v službi.
1. Ko te majhne stvari iztirijo, pojdi v svoje molitveno zatočišče
Majhne stvari, ki nas med dnevom iztirijo, so dober pokazatelj tega, da smo v stresnem obdobju in potrebujemo miselno zatočišče in skrivališče v molitvi, kjer se lahko umaknemo od svoje situacije.
Moja nepričakovana točka zloma je prišla nekega dne, ko sem se po avtocesti peljala domov od svojega 82-letnega očeta, ki je nedavno prestal operacijo, ki ga je pustila trajno invalidnega, sama pa sem se poskušala na vse načine soočiti s situacijo in urediti vse potrebno za njegovo oskrbo.
Med vožnjo sem opazila čudovit sončni zahod in nenadoma sem začela jokati, saj se je moje življenje zdelo tako bedno v primerjavi s tem prizorom. Zavedala sem se, da čeprav je bil oče bolan, je ta bolezen pustila posledice tudi v mojem življenju.
Ko se zlomimo zaradi majhnih in normalnih dražljajev, ležimo zvečer budni v skrbeh, smo žalostni ali zavistni, ko vidimo nekoga opravljati normalno opravilo, ki ga sami zaradi krize trenutno ne zmoremo ali smo ogorčeni in razburjeni zaradi majhnih napak ali kritik,… vse to so lahko dobri pokazatelji, da potrebujemo skrivališče v molitvi.
2. Molitveno zatočišče kot slika v mislih
Ko sem se tako vrnila domov, sem vedela, da potrebujem Božjo tolažbo in pomoč, zato sem v roke vzela svoje Sveto pismo. Naletela sem na to vrstico v Marku: “Tedaj je rekel učencem, naj bo zanj pripravljen čoln zaradi množice, da ne bi pritiskala nanj. Veliko jih je namreč ozdravil, zato so vsi, ki so jih zadele nadloge, silili za njim, da bi se ga dotaknili” (Marko 3,9-10).
Ta vrstica je pritegnila mojo pozornost, saj sem imela občutek, da tako kot je množica pritiskala na Jezusa, tako očetova bolezen pritiska name.
Zaprla sem oči in si predstavljala, da sama vstopam v čoln z Jezusom. Odrinila sva od obale in za sabo sem puščala vso težko situacijo. Začutila sem veliko olajšanje in poseben mir, ko sem bila z Jezusom sredi jezera.
Po tej molitvi “z Jezusom v čolnu” sem začela redno uporabljati to sliko kot svoje skrivališče v molitvi, posebno, ko sem zvečer ležala v postelji zaskrbljena zaradi očetovih težav.
Tukaj je še nekaj drugih biblijskih vrst, ki vam lahko pomagajo, da najdete svoje skrivališče v molitvi:
“Ti si moje skrivališče in ščit, pričakujem tvojo besedo” (Psalm 119,114). “Varuj me kakor zenico v očesu, skrij me v senci svojih peruti” (Psalm 17,8). “Zakaj on mi daje varstvo v svojem zavetišču na dan nesreče, skriva me v skrivališču svojega šotora, na skalo me vzdigne” (Psalm 27,5).
3. Moli “iz” svojega molitvenega zatočišča
Nekaj let po tem sem se pogovarjala s prijateljico, ki me je usmerila še k eni biblijski vrsti, ki jo je korenito spremenila v času njene krize, ko se je soočala s finančnimi težavami, moževo bitko z rakom, njegovo smrtjo ter posledično s svojim vdovstvom.
Nekega dne je naletela na vrsto Psalm 32,7: “Ti si moje skrivališče, čuvaš me pred stisko, s spevi osvoboditve me obdajaš.”
Sveti Duh ji je pokazal, da ne more najti notranjega miru v molitvi, ker moli iz napačnega kraja. Oprijela se je te vrste in se začela v molitvah zatekati v skrivališče Božje oskrbe. Svoje čase molitve je začela tako, da se je v mislih postavila v Božjo ljubečo prisotnost kot v skrivališče, kjer je bila ločena in zaščitena od svojih problemov, hkrati pa je občutila sigurnost in mir, medtem ko je molila za svoje težave.
4. Molitveno zatočišče kot fizični prostor
Nekega temačnega jutra sem še pred svitom šla na svoj molitveni sprehod, vendar sem bila v mislih tako raztresena in zaskrbljena za nekoga, ki mi je bil blizu, da nisem mogla moliti. Mimo mene so po prometni cesti drveli avtomobili, nato pa sem na drugi strani ceste opazila skrit prostor med listi dveh dreves.
Odločila sem se stopiti iz pločnika ob prometni cesti v globoko senco med drevesi, kjer sem bila dobesedno skrita pred drvenjem avtomobilov. Ko sem stala tam, sem imela resnično občutek, da sem na skrivnem kraju z Bogom, vstran od vseh in vsega.
To preprosto dejanje vstopa v resnično “skrivališče” mi je pomagalo vstopiti v resnično molitev, polno miru. Potem sem se še velikokrat zatekla med ta drevesa, ko sem se zjutraj odpravila na moj molitveni sprehod.
Kasneje sem našla zanimivo obljubo v Svetem Pismu, ki govori o tem, da je lahko vsak od nas na varnem v svojem osebnem skrivališču: “Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo in nihče jih ne bo strašil, kajti usta GOSPODA nad vojskami so govorila” (Mihej 4,4).
Prosi Boga, da ti pokaže tvoje osebno skrivališče. To je lahko prostor v tvoji hiši ali kje zunaj. Svoje skrivališče lahko najdeš tudi v majhnih, nagnetenih prostorih, če si dovolj motiviran. Neka gospa mi je celo povedala, da je nekega burnega Božiča šla v garažo in sedela v parkiranem avtomobilu, da je lahko molila.
5. Vračaj se v svoje molitveno zatočišče
Ko začnemo uporabljati in obiskovati svoje skrivališče v molitvi, si bomo to predstavo lahko shranili v svojih mislih in se zatekli v to Božjo bližino v stresnih časih. To sliko si lahko prikličemo v misli, da se v molitvi umaknemo v svoje skrivališče, ko se je fizično nemogoče izogniti realnosti.
Psalmist se je v časih izgnanstva in preganjanja pogosto spominjal svojega skrivališča v molitvi: “Tega se bom spominjal in izlival svojo dušo: kako sem šel s trumo, da bi prišel do Božje hiše, z glasom vriskanja in hvale v vrvenju praznične množice. Zakaj si potrta, moja duša, in se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil” (Psalm 42,5-6).
6. Hvalnice kot molitveno zatočišče
Ko sem v skrivališču svojih dreves, se pogosto spomnim tudi besedil iz raznih himen in pesmi, ki govorijo o tem, kako je Bog naše zatočišče v težkih časih. Razmišljala sem tudi o odlomku iz Psalma 37, ki ga je z mano delila prijateljica: “Ti si moje skrivališče, čuvaš me pred stisko, s spevi osvoboditve me obdajaš.”
Tudi drugi odlomki dodatno dokazujejo, da je pesem lahko oblika zatočišča. Psalm 5,12 pravi: “A veselijo naj se vsi, ki se zatekajo k tebi, vekomaj naj vriskajo; zavaruj jih, da bodo ukali v tebi tisti, ki tvoje ime ljubijo.” Tudi v Psalmu 59,16 beremo: “Jaz pa bom opeval tvojo moč, zjutraj bom vriskal zaradi tvoje dobrote, ker si mi bil trdnjava, zavetišče na dan, ko sem bil v stiski.”
V molitvah razmišljaj o pesmih slavljenja in čaščenja in jih uporabi kot svoje molitveno skrivališče.
7. Prijateljstvo kot molitveno zatočišče
V času očetove bolezni je večina oskrbe zanj padla na ramena moje sestre Susan, ki je živela bližje očetu. Sama sem prihajala tako pogosto, kot sem le mogla, ampak obe sva postajali vse bolj izčrpani. Potem pa sem v bližini bolnišnice našla neko gostišče s prenočišči. Rezervirala sem sobo za eno noč za naju s Susan. Po tem, ko sva obiskali očeta v bolnišnici, sva si v mestu privoščili večerjo, se sprehodili po trgovinah in prenočili v gostišču. Zjutraj sva bili obe osveženi in radostni zaradi teh trenutkov prijateljstva in podpore, ki sva jih v prejšnjem popoldnevu prejeli ena od druge.
Sveto Pismo nam govori o tem, da so tudi drugi ljudje lahko tvoje molitveno zatočišče. Izaija 32,2 pravi: “Vsak bo kakor zavetje pred vetrom in zaklonišče pred nalivom, kakor potoki vodá v pustinji, kakor senca mogočne skale v izsušeni deželi.” Primer zatočišča v prijateljstvu najdemo v zgodbi o Mariji, ki ji je angel Gabrijel oznanil, da bo rodila Jezusa. Ko je prejela to novico, je Marija odšla v Judejo k svoji sestrični Elizabeti in tam ostala tri mesece. Ko sta bili skupaj, sta delili svoje molitve blagoslovov in čaščenja.
Prijateljstvo je lahko čudovito zatočišče v molitvi. Tudi ti lahko z nekom vzpostaviš molitveno partnerstvo, kjer poteka vzajemna podpora v molitvi za različne potrebe v različnih obdobjih, hkrati pa drug drugemu prisluhneta in se podpirata.
Vir: prayerideas.org
